»Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost.
Nihče ne sme biti pozabljen. «
Letos, ob svetovnem dnevu hrane 2024, ki poteka pod geslom »Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost; nihče ne sme biti pozabljen«, Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) poziva k večjemu prizadevanju za zagotavljanje osnovne človekove pravice do hrane.
Glavni poudarki so na dostopnosti, raznolikosti, hranilni vrednosti in varnosti hrane za vse ljudi ne glede na njihove ekonomske razmere ali geografsko lego. Čeprav svet že danes prideluje dovolj hrane za celotno prebivalstvo, je problem še vedno dostop do te hrane – mnogi so namreč zaradi neenakosti, podnebnih sprememb in konfliktov še vedno lačni.
Več kot 2,8 milijarde ljudi na svetu si ne more privoščiti prehrane, ki bi podpirala zdravje. To je glavni vzrok vseh oblik podhranjenosti, ki so zdaj prisotne v večini držav in presegajo družbeno-ekonomske razrede. Kljub vedno večjemu izobilju pa danes še vedno preveč ljudi trpi zaradi lakote in si ne more privoščiti zdrave prehrane. Bolj ranljivi ljudje so se pogosto prisiljeni zanašati na osnovna živila ali cenejša živila, z manj uravnoteženo hranilno sestavo, medtem ko drugi trpijo zaradi nedostopnosti svežih ali raznolikih živil, tretji pa nimajo potrebnih informacij za izbiro zdravih živil ali pa preprosto izberejo priročnost.
FAO poudarja, da je pravica do hrane več kot zgolj zagotovitev količinsko zadostne hrane – pomembno je, da je hrana hranilno bogata in varna. Z raznolikostjo pridelkov in dostopom do lokalno pridelane hrane lahko zmanjšamo prehransko pomanjkanje in izboljšamo zdravje prebivalstva.
Svetovni dan hrane 2024 opozarja tudi na to, da je zavržena hrana velika izguba virov. Zavržena hrana pomeni izgubo vode, energije in zemlje, ki so bili vloženi v njeno pridelavo. V Sloveniji, kjer povprečen prebivalec zavrže približno 68 kg hrane na leto, je ključna ozaveščenost o pomenu zmanjšanja živilskih odpadkov.
Na globalni ravni FAO poudarja, da mora biti hrana dostopna vsem, ne glede na njihov socialni položaj. To je ključni cilj trajnostnega razvoja, saj so lakota, podhranjenost in prehranska negotovost neposredne posledice socialne neenakosti. Svetovni dan hrane tako predstavlja poziv k enotnosti v prizadevanju za odpravo lakote in zagotavljanje dostojnega življenja za vse. FAO poleg tega spodbuja države k sprejetju politik, ki bodo olajšale dostop do prehrane ter hkrati podpirale inovativne rešitve, kot so na primer krožno gospodarstvo in ekološko kmetijstvo.
Vir: Naša super hrana
Prehrana.si
